Glavni kazalniki, ki določajo zmogljivost izhodne moči hidravličnega motorja, so:
1. Nazivni delovni tlak: največja dovoljena razlika v vstopnem in izstopnem tlaku med neprekinjenim in stabilnim delovanjem hidravličnega motorja, običajno merjena v MPa, čeprav nekatere industrije uporabljajo bare.
2. Najvišji delovni tlak: dovoljena vrednost nadtlaka za kratko obdobje (običajno manj kot ali enako 1 min), na splošno 20%~30% višja od nazivnega tlaka.
3. Nazivna prostornina: Teoretična prostornina porabljenega hidravličnega olja na vrtljaj, merjena v ml/r. Večja prostornina povzroči večji izhodni navor pri enaki razliki tlaka.
4. Nazivno območje hitrosti: območje hitrosti za neprekinjeno in stabilno delovanje, vključno z najmanjšo stabilno hitrostjo in največjo nazivno hitrostjo. Preseganje zgornje meje bo poslabšalo obrabo komponent in kavitacijo.
5. Nazivni izhodni navor: Dejanski izhodni navor pri nazivnem tlaku in nazivni hitrosti. Običajna teoretična formula za izračun je T=Δp×V/(2π), kjer je Δp razlika delovnega tlaka, V pa premik.
6. Parametri učinkovitosti vključujejo volumetrično učinkovitost (ki odraža stopnjo puščanja hidravličnega olja, večjo ali enako 90 % za običajne modele) in mehansko učinkovitost (ki odražajo izgubo zaradi trenja, večjo ali enako 85 % za običajne modele). Skupna učinkovitost je produkt obeh in neposredno določa stopnjo izkoriščenosti energije.
